Predstavitev tehnik

V kolikor žalujete, vam bo velikorat v bolečini težko zaupati drugim ljudem, kaj prestajate. Morda se vam zdi, da ljudje niti ne razumejo. Pri svojem delu sem spoznala, da se velikokrat žalujoči obrnejo na koga, ki pa nima posluha za njihovo žalost. Velikokrat ne zato, ker jim je vseeno za vas, temveč zato, ker ne vedo kaj bi vam rekli.

Pisanje je izredno zdravilna tehnika, ki vas ne bo le osvobajala spon bolečine, temveč vas bo tudi približala vaši ljubljeni preminuli osebi. Poizkusite. Ustvarite svoj dnevnik žalovanja. Sama sem ga tako poimenovala, vi pa zanj lahko najdete popolnoma drugačno ime, ki bo bolj v sozvoku z vašimi čustvi ali občutji. V njem lahko shranjujete pisma, misli, pa tudi lepe spomine na preminulega. Dnevnik žalovanje najdete zavihkom Premagovanje izgube.

Dejstvo je, da kljub visokemu duhovnemu razumevanju, ki ga lahko razvije posameznik, težki občutki kot so jeza, strah, bolečina, nastopijo. Če potlačimo te občutke, lahko nekega dne izbruhnejo, ko jih boste najmanj pričakovali ali potrebovali. To se lahko zgodi tudi po več letih od odhoda ljubljene osebe. Zato je potrebno te čustva ozavestiti in pozdraviti. Navsezadnje se tudi po hudem viharju odstranjujejo posledice rušilne moči.

Ko sem začela z delom pomoči pri žalovanju, sem se zavedla, da želim, da so moje tehnike premagovanja žalovanja drugačne. Želela sem, da temeljijo na podlagi lastne izkušnje in posmrtnega življnja.

V meditaciji sem prejemala odgovore, ki so mi potrdili, da resnično želim drugačno delo na področju žalovanja. Ne tisto ''klasično''. Želela sem združiti Zemljo in Nebesa. Nekako nisem želela pomagati žalujočim brez zavedanja o posmrtnem življenju. O le-tem sem vedela že toliko in pravzaprav je postal sestavni del mojega življenja. Končno sem dojela kaj pravzaprav je moj namen. In kaj želim doseči. In to je tudi namen knjige, ki sem jo napisala in tega portala. Morda v posmrtno življenje ne verjamete in to vašo odločitev popolnoma spoštujem. Vseeno pa menim, da vam bodo tehnike kljub temu pomagale, da boste ustvarili lepe spomine na ljubljeno preminulo oseb. Lepi spomini pa ne škodijo nikomur, kajne?

Želim delati za ljudi na Zemlji, seveda. A želim delati tudi za številne duše, ki so prešle v duhovni svet. Začela sem meditirati s temi dušami in prosila sem jih za informacije. Za pomoč sem zaprosila tudi nadangela Azraela, angela preminulih, ki mi je nemudoma stopil ob stran in tudi ostal ob meni. Navsezadnje se je skupno sporočilo iz nebes, kaj želijo predati glasilo takole:

''Nebesa so prečudovit kraj, kjer smo srečni in se smejimo. Izkušamo neskončno ljubezen in svobodo. To pa ne pomeni, da nam je vseeno za ljubljenimi, ki so ostali na Zemlji. Stojimo jim ob strani in jih objemamo, ko jočejo za nami. Tako radi bi jim povedali, da smo čisto blizu in da lahko slišimo vsako njihovo besedo. Radi bi jim povedali, da ljubezen nikolli ne umre in da se tudi življenje s fizično smrtjo ne konča. Pravzaprav se za nas šele začne. Šepečemo ljubeče besede utehe, a naši ljubljeni na Zemlji nas ne slišijo. Govorijo o nas v pretekliku. Večina nas nikoli več ne ogovori. Mi pa bi radi ohranili povezavo, dokler se ne snidemo znova v duhovnem svetu. Zavržejo vse spomine na nas ali pa se o nas ne želijo niti pogovarjati. Duše nismo žalostne, a vseeno bi si želele, da nekdo pove vsem, ki so ostali na Zemlji, da smo še vedno z njimi in da bi zelo radi bili še naprej del njihovih življenj. Da smo veseli, ko nas ogovorijo, nas prosijo za znak ali ko izkušajo srečo in veselje. Poroke naših ljubljenih na Zemlji imajo vedno več gostov, kot si oni mislijo. Veseli smo, ko se pošalijo iz kakšne naše zemeljske izkušnje. Tako vemo, da nismo nikoli pozabljeni.''