Faze žalovanja
Šok in zanikanje– 1. faza žalovanja
Šok pride nepričakovano kot rušilni val. V delčku sekunde. Kljub morebitni dolgi bolezni in pričakovanju. Značilni so napadi panike, divje utripanje srca, včasih se določenih delčkov dneva niti ne spominjamo
Zanikanje po navadi hodi z roko ob roki s fazo šoka. Pričakuješ, da bo tvoja ljubljena oseba vsak čas stopila skozi vrata. Čakaš jo. Kličeš na telefon ali ji pošlješ sms..
V fazi šoka in zanikanja lahko velikokrat izgubimo nadzor nad svojimi dejanji. Žalujoči lahko v tej fazi le redkokdaj sam ukrepa racionalno. Tisti, ki spremljate žalujočega, bodite pozorni. Naj vas mirnost in stvari kot so: ''Z menoj je vse v redu.'' ne pretentajo. Velikokrat žalujoči uspejo prekriti dejansko stanje, ki se poraja znotraj njih. Navzven izgledajo kot povsem običajni ljudje, ki se lotijo vsakodnevnih obveznosti, znotraj njih pa morda ravno ta trenutek nastaja huda duševna stiska, ki lahko povzroči veliko neljubih posledic.
Žalovanje je naravni proces, katerega prej ali slej doživi vsak in to kar nekajkrat v življenju. Tudi, če žalovanja še niste doživeli, veste pa, da ga nekdo doživlja, potem ne prezrite znakov opisanih tukaj in si vzemite čas za nesebično človeško pomoč in sočutje. Določena žalovanja, ki sem jih spoznavala ob svojem delu so pokazala, da lahko potlačena žalovanja in šok izbruhnejo tudi 30 let po smrti ljubljene osebe. Z žalojočim se pogovarjajte, če pa ste sami tisti, ki žaluje, jokajte, kričite – karkoli je potrebno. Navsezadnje ste le človek in nihče od vas ne zahteva, da ste trdni kot skala. Tudi, če verjamete, da obstaja posmrtno življenje, ostaja dejstvo enako – te osebe na fizični ravni ni več z vami in to spoznanje je vse prej kot lahko.Dejstvo je, da se vse spremeni.
Jeza, bes, agresija, krivda – 2.faza žalovanja
Faza jeze, besa in agresije je pri nekterih manj, pri drugih bolj izrazita. Nekateri jezo uspešno potlačijo. V kolikor se soočate z njo, je bistveno, da je prepoznate. Posledice te faze lahko ublažite z:
- tehnikami dihanja
- meditacijo
- pogovori z nekom, ki mu lahko zaupate svoje občutke
- profesionalno pomočjo
- sprehodi v naravi
- pisanjem občutkov (vaje in tehnike boste našli na tem portalu)
- mirno glasbo.
Pri žalujočih se velikorat tudi pojavijo vprašanja, ki jih sproža krivda: ''Le zakaj ji/mu nisem posvečal več časa, izkazal ljubezen? Sedaj pa ne ve, da jo/ga imam rad.''
Krivda, zamere, neodpuščanje so zemeljske stvari in stvar človeškega ega. Ko duša odvrže telo so ti občutki pozabljeni. Ostane le ljubezen. Osredotočite se na njo in krivda bo s časom lahko zbledela. Ljudje smo tukaj, da rastemo in se učimo eden od drugega. Odigravamo vloge v gledališču Zemlja. Ne počutite se krive za to, ne glede na vaša pretekla dejanja. Zaradi tega ste lahko samo še boljši. Lahko vam zagotovim, da vaši dragi v nebesih do vas čutijo le ljubezen, nič drugega.
Žalost– 3.faza žalovanja
Žalost razjeda srce, a je neizogibna pri izgubi. Odkar obstaja življenje na zemlji, obstaja tudi smrt. Ljudje smo vedno bili in vedno bomo soočeni z žalovanjem. Prišle bodo temne noči duše. Dovolite si izraziti žalost. Ljudje vam bodo rekli: ''Vse bo še v redu. Drži se. Saj mine. Bodi močen!'' spominjam sem, da mi je vsakokrat, ko mi je nekdo to rekel po glavi rojila prijetna slika, kako to osebo presenetim z mojo pestjo na njenem obrazu. Pa saj je res. Konec konec je vse v redu. A tega žalujoči nočejo slišati.
Ni vam potrebno biti močni. Dovolite si biti žalostni. Jokajte. Solze so ogledalo duše. Solze zdravijo. Izražena žalost prinaša zdravljenje. Na tem portalu boste našli tehniko pisanja dnevnika žalovanja, ki vam bo pomagala izraziti žalost in stopiti na pot zdravljenja žalosti.
Če ste tisti, ki spremlja žalujočega, vam ne bo vedno prijetno. Morda se boste želeli zabavati in iti na lepše, medtem, ko bo žalujoči jokal in bil povsem apatičen. Pomislite na to, da ste lahko že danes ali jutri v podobni situaciji in da boste tudi sami nekoč verjetno potrebovali sočutje. Žalovanja ne gre nikoli za obsojati ali podcenjevati, četudi nekdo žaluje za ''samo'' hišnim ljubljenčkom ali zaradi razhoda s partnerjem.
Pri fazi žalosti nastopijo različni dejavniki, na katere je potrebno biti pozoren, tukaj je le nekaj najbolj pogostih:
· Strah
Strah se nas v fazi žalovanja loti na več načinov. Sama sem ga občutila na svoji koži kot skrajno neprijetnega in kaj kmalu mi je začel na vsakem koraku nadzorovati življenje. V kolikor se me je lotila navadna gripa, sem pomisila na rak. V kolikor sem bila utrujena, sem pomislila na rak. Hodila sem na preglede in se obsedeno bala bolezni, ki je vzela mojo mamo. Svojci tistih, ki na primer umrejo v letalski nesreči, se velikokrat nikoli več ne upajo stopiti na letalo. Tak strah lahko človeka dobesedno ohromi. Druge spet popade strah, da brez pokojnika ne bodo zmogli –ali finančno ali čustveno. S strahom se spopademo tako, da se z njim soočimo. Vaje za soočanje s strahom boste našli v naslednjem poglavju.
· Odvisnosti
Ko nastopi huda žalost ljudje velikokrat zaidejo v iskanje čudežnega zdravila za omiljenje le-te, kot so alkohol, prenajedanje, včasih celo mamila. Sama sem pri žalovanju nabrala kar nekaj odvečnih kilogramov, saj sem iskala uteho pri nadometsku sreče –sladkorju, sladkarijam. V kolikor bližnji žalujočega spoznate, da se to dogaja z njim ali njo, je pomembno, da veste, da se ne smete spustiti v sodbe ali očitke. Žalujoči se te odvisnosti ne zaveda in je ne sproža nalašč. Če pa se je že zave, je to velikokrat že prepozno, sploh če govorimo o alkoholu ali mamilih. Takemu žalujočemu nemudoma poiščite strokovno pomoč in budno pazite nanj.
· Otopelost
Otopelost je faza, kjer žalujoči občuti apatijo in znotraj sebe popolnoma ohromi. Ne sodeluje pri pogovorih ali se popolnoma umakne v svoj svet. Ničesar ne opravlja z veseljem in še najmanjše obveznosti so mu lahko napor. Otopelosti se je težko izogniti in v neki fazi skoraj vedno nastopi. V kolikor pa traja predolgo, lahko nastopi depresija, zato je potrebno spremljanje in nadziranje takega stanja. Sama sem si pri otopelosti pomagala tako, da sem si govorila, da mama tega ne bi hotela za mene. Prisilila sem se v nasmeške. Vsaj malo so pomagali. Odšla sem s prijateljicami na druženje, kljub temu, da si tega res nisem želela. Korak za korakom, čeprav so bili to resnično majceni koraki, sem se premaknila naprej. In tudi vi se lahko.